P.S.

Že vso svojo delovno dobo zasebno, kantavtorsko in poslovno delujem v izrazito sovražnem okolju. O vzrokih na dolgo in široko ne bom razglabljal, le omenim naj svoj življenjski nazor in posledično politično opredelitev, poleg tega pa seveda tudi svojo pronicljivo razmišljujočo zoprnijo in svoj ostri jezik (da ne bo izpadlo, da mislim, da so vsega krivi drugi).

Edina skupina ljudi, ki me je vedno in v vseh primerih sprejemala, kot spoštovanja vrednega »sotrpina«, so glasbeniki, s katerimi sem imel čast sodelovati. Najlepši trenutki v njihovi družbi, so bili tisti, ko sem od marsikoga od njih, prekaljenih virtuozov, prejel priznanje za kakšen avtorski element, bodisi kar zadeva besedilo, ali/in celo glasbo.

Za tak odnos se nekaterim od naštetih nisem imel priložnosti, ali celo časa zahvalit, saj so že na drugi strani...

Morda tudi zato ne, ker je šele poznejši čas pokazal,  kako zelo izjemen je bil njihov odnos do mene, kot glasbenika – naivca. Zato se jim zahvaljujem tukaj in zdaj na takole skromen način.